O saj res Žurnal. Kje je že to. Vendar je bil to časopis za vsakogar. Lahkotno branje, zanimivi prispevki, dostopen vsepovsod in seveda bil je brezplačen. Pa dovolj objokovanja propadlega Žurnala. V eni izmed marčevskih številk leta 2007, so mene in moje delo modistke predstavili v rubriki »Odlično v mestu« s podnaslovom »Ljubljančanka«.

Lepo je bilo pogledati naslov Poslednja modistka pri nas. Res sem Ljubljančanka in res sem zadnja modistka v Ljubljani (po nepreverjenih informacijah tudi zadnja šolana v Sloveniji). Od konca leta 1984 do maja 2006 sem ustvarjala na Mestnem trgu 7, od avgusta 2006 pa do danes pa na Trubarjevi 7, ves čas torej v samem središču Ljubljane. Zakaj govorim o tem? Zato, ker ravno o tem govori prispevek v Žurnalu. Neko turobno zimsko jutro sta v moj salon na Trubarjevi 7 vstopila novinarka in fotograf omenjenega časnika. Povedala sta svoje želje in kar hitro smo našli skupni jezik in že je brnel diktafon in je škljocal fotoaparat.

Tema pogovora je bila predvsem usmerjena k temu, da je tako lep poklic modistke pred izumrtjem, vsaj v Ljubljani. Pogovor je tekel tudi o mojih ljubljenčkih, klobukih, klobučkih, slavnostnih okrasih, baretkah, turbanih…Seveda saj se v salonu posvečenem klobukom, trudim ustreči še tako posebnim željam svojih strank. Kot sem že v uvodu omenila, kakšen častnik je bil Žurnal. Res je bil to majhen članek in priložena slika, vendar mi je občutno pripomogel k moji prepoznavnosti na novi lokaciji. Saj ni mačji kašelj preseliti se na novo lokacijo po 22.letih. Veliko strank me je ravno zaradi omenjenega članka ponovno našlo.

Hvala že malce pozabljenemu Žurnalu.